petindvajseta

ponikle so rože nasmehov ponarejenih
od same zore pritiče srd
neznanske soteske oaz
materinsko popravljanje usahnelih zapor
v zvijačnost tega dne spremenjene zahteve po hotih
neznani obrazi
potem izzven zvokov in dosegov pred vhodi iz zemljišč
gretje lapuhov in sodb
ter imenovanje naskokov
odpira se izba vanjo pocam se
ni ven in ni zato sivina
so pesmi prepozne
koraki so dolgi po stenah je šum
gruča otrok pred izhodom
z evo gledava slike
potem je odhod in nekaj o pretepu
prekine početje potek
neznani naslovi