petdeseta

resnato prepotena, hiša tete, majski hrošč
stenica

v steni
ena ura za gospode
prazenrep predstave
zakuski senc


tri stopnice nad mano se pričenja nebo


22,05 zvezde so na razpolago zalegi parno ljubečih se aparatov
22,11 valovi škodujejo vijakom
22,23 hrbet mojega psa, ti, je ves bel od ovčje preje


(dokler ne izveš, da vsako sekundo podrejo tisoč dreves
dokler ne izveš, da vsako sekundo ubijejo milijon otrok
dokler ne izveš, da vsako sekundo ne napišejo milijardo knjig)


dokler ne izveš vsega tega
lahko
mirne duše
rečeš


da je karsibodi v udiranju tal
daje skozenjsonce
da je breznopust da je kratka noč


ali pa


moj gobec je aperitiv za soteske tvojega zmazkastega rilca


lubica

(z pomanjkanjem j-ja)