devetinštirideseta

parno nasičeni, hrušk
gomazenje v Dravo
amore mio tuti fuki
ena Vanja v zelenih kavbojkah pritika srde mojemu besu, ko pravi:
"Vedno si bil in boš zame Idol!"


v jezi obiskujem hroščnost;
hroščnost nekega zasteklenelega pogleda,
ki brez namemb
v trenutkih vseh zmed
zakriči: Telo, kdo si ti, ki ne hodiš ?
Telo, kdo si ti, ki ne dihaš ?
In kje imaš špranje za v oči ?
In kje imaš špranje za v nos ?


ponoči prepevam samospeve
pred avditorijem mehurčkov,
ki se neprenehoma
in čedalje močneje
zamehurjajo vame
in me na ta način:

a) odtegobijo
b) preplotujejo
c) zagomilijo
d) razcefrujejo

tako, da se nehote
spremenim
v enega izmed stricev,
ki umirajo v svojih izbah
ponoči
ob zemlji (v temi)
ob vodi (v temi)
ob zraku (v temi)
ob ognju (v temi)



nič ur, nič glasov, se zgolj obelodanjujem