oseminštirideseta

Vranič,somnabulno jutro, pred ihtiolom, muzi-muzi

klitoris brzina
izrezan vrat
Anabella Percuffino D. Jelisavetta Rožić

kranjsko, blatni dež

eh, še enkrat...

Kako zares je pokvarjen moj želodec,
če vidim tvojega dihurja smeh,
ki sedi zaleskotovičen v pernjadi
tvoje brstečnosti
iz izgub na zmage

DVA REČE KRAP
PEJT, D NOČŠ, K PA MISLŠ, UOSU
(če ni prav tole)

a/ vem, da je zelo vnemar, da gospod R. kolje podnevi svoje goske

b/ k a r j e p r e v e č j e p r e v e č

c/ eh

d/ pa pravijo, da b o nekoč bolje

Mraz na strehah.
Bil. Zelo. Mrzel. V. Roki. V. Nogi. Zebe. Zelo. Dolgo. Uh. Je. Res.


mejdunasta lepotica, vsa
potrebna šlica, brez
pomislekov o sebi, z
jezikom slinastim v tebi


znojna, medlo hrepeneča
z jodlanjem, ki rasteče se razlega
prikliče mater, ki zavpije:
"Joj, kakšna nesreča!"
ko zagleda
tisto,
kar na kavču se
onega


Pomislite; gospod R. kolje še vedno svoje goske dan na dan na dan