deseta

polnočni obrazi na strehah veleblagovnic
so mrzli
so bledi
so tihi
prepolni nekakšnih nemirov
gledajo DOL

gledajo GOR

dna so v pločevinastih nasadih

okna so daleč
svetloba pomeni živeti
tema je spanje


pišem pesem;

Vihar je v tvojem gobcu, Carmen

(ta verz me spominja na nek,

v slovenski poeziji že napisan verz,
ki sem ga, po ne vem kakšnem naključju,
verjetno kdaj mimogrede prebral, če si
ga že nisem preprosto izmislil, kar sam,
kajti branje poezije me ne privlači
in pa na neko postavno Carmen, ki me je
pred leti še dolgo časa zbadala zaradi
mojih pijanskih pustolovščin ob popivanjih
na vlaku iz Celja v Maribor, katerim
je bila priča )