devetintrideseta

Sploh pa sem talent;
besede znam
postaviti tako,
da vam bodo
solze
pritekle v oči.

Pa nočem;
ne da se mi
in poleg tega
se mi tudi
zapirajo oči.

Ker sem zaspan.

Spim pa zelo rad.
Imam namreč
privlačne
in zelo čudovite
sanje.

Zato priznavam,
popolnoma
mirne vesti,
da tole pesem
pišem
samo zato,
da bom,
ko se bom
ulegel na posteljo,
lahko sebi rekel:

"Danes sem pa res nekaj naredil!"

Pa čeprav sem
dopoldne igral fusbal,
uglasil kitaro
in napisal eno pismo ;
se popoldne
pogovarjal z Marjano,
ki jo je
zapustil fant,
oddal tisto pismo,
odšel v kino
in pokadil
samo štiri cigarete.